Na okrepljeno odporniško dejavnost Osvobodilne fronte in partizanskih enot v Ljubljanski pokrajini so se italijanske okupacijske oblasti spomladi 1942 odzvale z ostrimi represivnimi ukrepi, s katerimi naj bi ustrahovali prebivalstvo in zatrli odporniško voljo med Slovenci, med njimi tudi streljanji talcev in rigoroznimi obsodbami vojaškega vojnega sodišča. Usmrtitve na smrt obsojenih in talcev so izvajali v gramozni jami v bližini pokopališča Žale.
Prvega obsojenca vojaškega sodišča so na tem mestu ustrelili 7. februarja 1942, skupno pa je bilo ustreljenih 49 obsojencev, največji skupini sta bili ustreljeni 10. marca 1942 (16 na smrt obsojenih) in 13. junija 1942 (15 talcev) . Talce so v gramozni jami pri Žalah streljali dvanajstkrat, in sicer od 13. maja 1942 do 28. januarja 1943; skupno so jih postrelili 75, sicer pa v Ljubljani 120.
Tako obsojence na smrt kot talce so streljali usmrtitveni vodi fašistične milice. Posmrtne ostanke ustreljenih so sprva skrivaj pokopavali na pokopališču v Tržiču (Monfalcone), da bi onemogočali počastitev žrtev, od 10. marca 1942 dalje pa na Žalah. Tudi nemški okupator je v gramozni jami v začetku leta 1944 ustrelil vsaj 8 oseb.
Prvega obsojenca vojaškega sodišča so na tem mestu ustrelili 7. februarja 1942, skupno pa je bilo ustreljenih 49 obsojencev, največji skupini sta bili ustreljeni 10. marca 1942 (16 na smrt obsojenih) in 13. junija 1942 (15 talcev) . Talce so v gramozni jami pri Žalah streljali dvanajstkrat, in sicer od 13. maja 1942 do 28. januarja 1943; skupno so jih postrelili 75, sicer pa v Ljubljani 120.
Tako obsojence na smrt kot talce so streljali usmrtitveni vodi fašistične milice. Posmrtne ostanke ustreljenih so sprva skrivaj pokopavali na pokopališču v Tržiču (Monfalcone), da bi onemogočali počastitev žrtev, od 10. marca 1942 dalje pa na Žalah. Tudi nemški okupator je v gramozni jami v začetku leta 1944 ustrelil vsaj 8 oseb.
