Ob prehodu z mestnega pokopaliča na frančiškansko so leta 1930 po načrtih Maksa Czeikeja postavili arkadna opečnata hodnika, ki ju sestavlja 18 obokov, pod katerimi so nameščene grobnice.
Na sredini pokopališča je stal križ. Pokopališče je leta 1929 posvetil škof Karlin. Umetniško zanimivejše so grobnice oziroma grobovoi frančiškanov, dekliške Marijine družbe ter družin Weiler, Pfrimer, Lavrič, Koprivšek - Klemenčič in Verdnik.
V severni polovici Czeikejevih arkad je med drugimi vzidana spominska plošča zaslužnim Mariborčanom, katerih posmrtni ostanki so bili leta 1940 preneseni z opuščenega mestnega pokopališča v Ljudskem vrtu. V skupni grobnici so posmrtni ostanki Janeza Koprivnika, Franca Kosarja, Josa Langarja, Luke Lautarja, Matije Lešnika, Blaža Mateka, Ivana Miklošiča, Aleksandra Nagyja, Ignaca Orožna, Rudolfa gustava Puffa, Franca Radeja, Otmarja reiserja, Janka Sernca, Vladimirja Sernca, Andreja Tappainerja, Antona Tomšiča in Lovra Vogina.
V severni polovici Czeikejevih arkad je med drugimi vzidana spominska plošča zaslužnim Mariborčanom, katerih posmrtni ostanki so bili leta 1940 preneseni z opuščenega mestnega pokopališča v Ljudskem vrtu. V skupni grobnici so posmrtni ostanki Janeza Koprivnika, Franca Kosarja, Josa Langarja, Luke Lautarja, Matije Lešnika, Blaža Mateka, Ivana Miklošiča, Aleksandra Nagyja, Ignaca Orožna, Rudolfa gustava Puffa, Franca Radeja, Otmarja reiserja, Janka Sernca, Vladimirja Sernca, Andreja Tappainerja, Antona Tomšiča in Lovra Vogina.
